Politična opcija Urške Klakočar Zupančič, šefice parlamenta, že čez nekaj mesecev ne bo več obstajala. Volivci ne bodo odpustili prodajo Slovenije orožarskemu kompleksu.

Lakajsko in nemudoma so izpolnili zahtevo tujega predsednika, katerega morala in etika, nista nikoli prestopila praga njegovih nemoralnih kazinojev. Ta osebek je svojo bivšo ženo Ivano (umrla v sumljivih okoliščinah), pazite, zagrebel kar na njegovem golf igrišču, ob nekem obrobju, podobnem degradiranim območjem ob kakšni železniški progi. Kaj to priča o človeku? Takšen človek nam postavlja diktate in ultimate?

Vrnimo se k Urški, ta bo mogoče prestopila k »novemu obrazu«, mogoče pa si bo zagotovila pomembnejši položaj v javni upravi ali sodstvu.

Namreč, gre za izredno nečimrno in slave željno osebo. Tako močno, da si je zaželela svoje čevlje spremeniti v muzejski artefakt. Naj naši zanamci vidijo, glej, tam je Titov spomenik, tu pa Urškini čevlji. To niso čevlji kar tako, to so rdeči salonarji s peto, ravno toliko prešvicani in zaflekani notri, da dajejo tisto žlahtno muzejsko patino.

Urška ob svojem odhodu, zasluži nekaj besed predvsem zato, da lahko v novih Urškah prepoznamo njihovo največjo nevarnost. Ta se kaže v tem, da se mlajši ženski generaciji, prodajajo kot model novodobne uspešne ženske. Ona je obraz ekstremnega feminizma, enega od ciljev kulturnega marksizma. Seveda, to da mladim dekletom, prodajajo Urško kot model uspešne ženske, je zlagano. Ona sama, če ne bi pripadala določeni globalistični sekti, ne bi dosegla ničesar. To je aparat, ki jih išče že kot otroke, izobrazi, ponastavi vrednote v glavi in izpljune v svet, da branijo svet Gospodarjev finančnega kapitala.

Sama je v nekem intervjuju izjavila, da če bi imaginarno živela v preteklosti, bi bila čarovnica. Ergo, ti moški v parlamentu so za njo neka inkvizicija, Janša pa sam Torquemada, slavni španski inkvizitor. Seveda, kaj bo čarovnica takšni bratovščini naredila drugega kot to, da jim privzdigne krilo.

Urško nasploh, kar se spodobi za Sorosovega štipendista, zelo fascinira konfrontacija s krščanstvom. V njenih dveh »zgodovinskih« knjigah se njene heroine zoperstavljajo moško-patriarhalnemu svetu 16.stoletja. Ta svet je v njenih knjigah poln trpljenja, moškega šovinizma, mizoginije in katoliške dominacije. Spet, pridemo do verjetno njenih idolov frankfurtske neo-marksistične šole kot sta Lukacs in Gramsci, ki sta bila prepojena s sovraštvom do vere. Frankfurtska šola je namreč govorila povsem isti žargon kot Urška; ženske so potlačene in ženske se morajo osvoboditi, največji krivec je religija. To je tudi smisel njenih knjig.

Urška je namreč negovana s strani dedičev te šole, končala je celo prestižno angleško šolo Millfield, ki se hvali s tem, da so multi-kulturna, multi-narodna, skratka šola prežeta z globalizmom.

V intervjujih rada govori, da jo motijo ljudje, ki nimajo širine in ki so ozki v svojem političnem gledanju. Predstavlja se kot kozmopolitka, ki ima rada mir in razumevanje med ljudmi. Pričakovali bi, da bo izstopila iz stranke, ki aktivno podpira ubijanje med Ukrajinci in Rusi in ki aktivno manipulira s članstvom v Nato paktu, čeprav dobro vedo, da bi večina državljanov izstopila iz tega morbidnega in nasilnega združenja nemoralnih osebkov.

Njena fiksacija z rdečimi čevlji ima globlji pomen. Gre za neko obliko eksternalizacije njenega gnusa do patriarhalnosti ustaljenih pravil. Ona in njej podobni so prežeti s sovražnostjo do miru, simbioze med moškim in žensko, do koncepta klasične družine, priznavanja zdrave avtoritete, tudi vere oziroma nekih norm, morale in etike v katere verjamejo tudi neverujoči.

Hans Christian Andersen je napisal pravljico Rdeči čeveljci. Mlada junakinja Karen pride do rdečih čeveljcev, ki jo čez čas prisilijo k nenehnemu plesanju. Tudi ko gre v cerkev, se zgodi podobno in čeprav je okarana, da se to ne spodobi, jo neka demonska sila še vedno druži s temi čeveljci. Manija nenehnega plesanja jo privede tako daleč, da si da raje odrezati noge, kot da non stop pleše.

Urška izpostavlja, da jo fascinirajo oče protestantizma Luther, Anne Boleyn, goreča reformatorka in obglavljena žena angleškega Henrika osmega in sam anglikanizem. Sam anglikanizem je nastal kot rezultat obsedenosti Henrika z nenehnimi zamenjavami svojih zakonskih družic in ker zaradi Anne Boleyn ni dobil razveze od papeža, se je odcepil od katolištva in ustanovil anglikansko cerkev. Karakter po Trumpu, dela kar se mu zljubi. Zanimivo, najnovejši posnetki kažejo Trumpa s pudrom na rokah, močno otečenimi gležnji, sam obraz pa je tako bolj oranžen kot kaj drugega. Tudi Henrik osmi je na koncu dobesedno razpadal in mogoče je to neka skupna karma, ki ju druži. Na koncu tisti, ki vzame orožje v roke, od orožja tudi pade.

Če bi povzeli lahko rečemo, da Urško zanimajo predvsem smrt, kaos, tema, ubijanje, obglavljanje, volkovi, konji in boj proti moškim. Z eno izjemo; če ste »divji« moški še imate šanse, saj ekstremne feministke ljubijo divjake. Njih lahko manipulirajo, intelektualno dominirajo in jih kot froce vodijo skozi življenje. Da, pisala bo še o kugi. Skratka, če ste povprečen slovenski Janez Novak in vam sodi Urška, se pripravite na to, da bo sodba že apriori napol izgubljena.

Torej, če se vrnemo malce na Anne Boleyn, nad katero je Urška fascinirana. Gre za mamo kraljice Elizabete I. Lahko rečemo, da je ona začetnica vseh kolonialnih grehov britanskega imperija. Kot če bi odcepitev od katolištva, sprožilo neko zlo v narodu. Otočani so pobili več ljudi kot Hitler, Mao, Hirohito in Stalin skupaj. 100 milijonov skoraj samo v Indiji.

Prav evangeličanski kristjani iz Anglije in ZDA so s pomočjo raznih Rotschildov in njim podobnim omogočili Izraelu, da je izvedel genocid nad Palestinci. Prosim, ne mešati slovenskih evangeličanov s tem, saj s tem nimajo zveze.

Zakaj se angleškemu imperiju neizmerna grozodejstva gledajo skozi prste? Zato, ker je bil vedno zlizan z Gospodarji finančnega kapitala, londonski City še posebej. Angleži in kasneje Američani so v literaturi, filmih in šolskih učbenikih prikazani kot dobri fantje. Seveda so Gospodarji lastniki tako medijev kot filmske industrije, še posebej Hollywooda, zato od tam prihajajo vrhunski propagandni izdelki.

In to so zavezniki Slovenije. Skupaj z Američani in Francozi so pobili večino vseh mrtvih v kolonialnih prisilah in vojnah. Slabo se piše ljudstvu, ki se speča s takšnimi.

Zato je tudi Svoboda tako vehementno zaobšla možnost, da se ljudstvo izjasni glede Nata. Urška in njej podobni so vazali svojim mecenom a la Soros. Če je Macron začel svojo poslovno pot pri Rotschildih, vam je verjetno jasno, zakaj se jim nočejo zameriti. Da ne omenjamo nemškega Merza in njegove povezave z BlackRock-om. Kanadski Mark Carney, italijanski Mario Draghi in angleški Rishi Sunak so varovanci Goldman Sachs-a in še in še bi jih lahko našteli. Vsi v službi bančne oligarhije. Biti z njimi, je enako kot biti pri koritu. Denar je sveta vladar.

Preko njihovih press-titucij bodo dodobra poskrbeli, da bodo Urška in njej podobni dobili svoj »prime time« za propagiranje tako svoje politike, kot tudi osebnega življenja zaznamovanega z rdečimi čeveljci, privzdigovanjem kril, novimi partnerji in vsemi ostalimi življenjskimi pritiklinami.

P.S. Mi lahko nekdo pove, v čem je bil sploh smisel samostojnosti leta 1991? Postati spet nesamostojen?