Ko diplomacija spet dvigne telefon.

Mirovni proces se še ni začel. Nekdo je samo prižgal zeleno luč. To seveda ni bila Evropa.

Ko diplomacija spet dvigne telefon.

Mirovni proces se še ni začel. Nekdo je samo prižgal zeleno luč. To seveda ni bila Evropa.

V svetu, kjer so govorci vedno glasnejši, a besede vse bolj prazne, sta si Putin in Trump v dveh urah povedala več, kot vsi evropski voditelji v dveh letih skupaj. Telefonski pogovor s Trumpom ni bil prazna formalnost. Bil je signal. Ne toliko svetu kot o Kijevu in Bruslju, da je prišel čas za pogajanja.

Ruski predsednik je bil zadržan, a jasen. Obe strani naj bi potrdili interes za mir. Ne mir kot simbolna gesta za javnost, temveč mir z jasnimi pogoji, določenimi roki in konkretnim ciljem. Rusija predlaga delovni okvir, Ukrajina se naj vrne k pogajanjem, ki jih je sama zapustila leta 2022.

Putin ne ponuja sprave iz šibkosti, temveč postavlja pogoje kot tisti, ki ve, da ima strateško prednost. Ko pravi, da je bistveno odpraviti primarne vzroke konflikta, misli točno to. Nevtralna Ukrajina, varnostne garancije za Donbas, konec zahodnega dirigiranja. Konec nelegitimnega režima v Kijevu. Ne govori o premirju iz usmiljenja, temveč iz pozicije moči.

Zanimivo je, da v izjavi ni evforije. Je le trda, skoraj birokratska ponudba. Memorandum, pravila, okvir, datumi. Kot da bi že vedeli, da se bo Zahod pretvarjal, da pogovora ni bilo. Da se bo Ukrajina spet pretvarjala, da ne sliši.

Putin je pogovor označil za iskren in koristen. To pri njem nikoli ni vljudnost, temveč sporočilo. Zdaj je ključno vprašanje, kdo bo pripravljen stopiti v resen dialog in kdo se bo še naprej sprenevedal, da ni pravi trenutek.
Picture of Matjaž Gorjup

Matjaž Gorjup

Predsednik sveta stranke Resni.ca

Picture of Matjaž Gorjup

Matjaž Gorjup

Predsednik sveta stranke Resni.ca

Povezavo do zapisa lahko delite med prijatelje:

V svetu, kjer so govorci vedno glasnejši, a besede vse praznejše, sta si Putin in Trump v dveh urah povedala več, kot vsi evropski voditelji v dveh letih skupaj. Telefonski pogovor s Trumpom ni bil prazna formalnost. Bil je signal. Ne toliko svetu, kot Kijevu in Bruslju, da je prišel čas za pogajanja.

Ruski predsednik je bil zadržan, a jasen. Obe strani naj bi potrdili interes za mir. Ne mir kot simbolna gesta za javnost, temveč mir z jasnimi pogoji, določenimi roki in konkretnim ciljem. Rusija predlaga delovni okvir, Ukrajina pa naj se vrne k pogajanjem, ki jih je sama zapustila leta 2022.
Putin ne ponuja sprave iz šibkosti, temveč postavlja pogoje kot tisti, ki ve, da ima strateško prednost. Ko pravi, da je bistveno odpraviti primarne vzroke konflikta, misli točno to. Nevtralna Ukrajina, varnostne garancije za Donbas, konec zahodnega dirigiranja. Konec nelegitimnega režima v Kijevu. Ne govori o premirju iz usmiljenja, temveč iz pozicije moči.

Zanimivo je, da v izjavi ni evforije. Je le trda, skoraj birokratska ponudba. Memorandum, pravila, okvir, datumi. Kot da bi že vedeli, da se bo Zahod pretvarjal, da pogovora ni bilo. Da se bo Ukrajina spet pretvarjala, da ne sliši.

Putin je pogovor označil za iskren in koristen. To pri njem nikoli ni vljudnost, temveč sporočilo. Zdaj je ključno vprašanje, kdo bo pripravljen stopiti v resen dialog in kdo se bo še naprej sprenevedal, da ni pravi trenutek.
Picture of Matjaž Gorjup

Matjaž Gorjup

Predsednik sveta stranke Resni.ca

Picture of Matjaž Gorjup

Matjaž Gorjup

Predsednik sveta stranke Resni.ca

Povezavo do zapisa lahko delite med prijatelje: