Verjetno se desnici, niti ne bi trebalo toliko ukvarjati s kulturo, če bi levica zares izpolnjevala svoje poslanstvo, kar je skrb za majhnega človeka, podplačane delavce in obubožane upokojence. Toda slovenska levica deli usodo zahodne levice, ki je postala bolj advokat raznih LGBTetc. spolnih opredelitev, ekstremnega feminizma, zelenemanije in t.i. progresivnih gibanj. Seveda se kot dediči frankfurtske šole in umov kot so Gramsci, Adorno in Marcuse, čutijo zavezane, da branijo neke vrednote, ki bi jih naj predstavljala kultura. Ta bi naj bila njihova domena, le oni imajo pravico odločati o njej. Tisti drugi, še posebej na desnici, so skorajda nekvalificirani barbari, ki se v nekaj takega, kot je kultura absolutno ne razumejo. Desnici bi trebalo prepustiti represivne resorje, nekaj tako velepomembnega kot je kultura, pa mora biti pod kontrolo lepe, nežne in čuteče levice.

Izjava ministrice izraža intelektualno aroganco, ki le potrjuje tendenco te frankfurtske levice, da je razsodnik glede tega, kaj je prav in kaj ne. Seveda je to najbolj očitno takrat, ko podpirajo vse, kar ruši tradicionalne vrednote pa tudi samo krščansko vero. Kultura je lahko izredno subverzivna in uporabna za doseganje teh ciljev. Namreč, za to lažno levico, se je vse začelo s francosko revolucijo, pred njo, je za njih vladala čista zloba in tema. S pomočjo kulture so se tudi dokopali do vpliva nad vsebino v šolskih učbenikih, kjer je vsak kralj psihosomatik, cesarstva so zlobna in cerkev je pokvarjena. Asta Vrečko izjavlja, da se borijo za svobodno mišljenje, kar bi naj bila pridobitev francoske revolucije, ergo vsak, ki drugače misli je nazadnjaški element.

Tipično novodobno levičarsko gledanje na svet je bil scenarij (verjetno je bil ministrici všeč) otvoritve olimpijskih iger, kjer je obglavljanje Marije Antoanete, prikazano kot del te kvazi kulture. Obglavimo kralja in kraljico, obglavimo tradicionalne vrednote, družino in vero.

Dejstvo, da večina levih gibanj na svetu, za razliko od slovenskih, podpira čimprejšnji mir v Ukrajini in Palestini, pa ni vredno enakega zavzemanja kot za kulturo. Mi se borimo tudi za to. Eno samo izgubljeno življenje v vojni je preveč.

Resnica je namreč samo ena.