Katja Kokot, dr. vet. med.: Prehranjevanje z insekti - na silo ali po lastni volji
Katja Kokot, dr. vet. med., o prehranjevanju z insekti:
»V letu 2022 so bile za namen človeške prehrane na področju Evropske Unije odobrene že tri vrste žuželk. S koncem januarja se jim pridružujeta še dve, in sicer mali mokar in hišni muren.
Splošno prepričanje je, da je vzreja insektov bolj ekološka, cenovno učinkovita in prehransko varna. Je temu res tako?«
Znanstveniki so izpostavili sledeče težave:
- vnos bolezni insektov v prehransko verigo;
- uporaba zelo velike količine vode med predelavo insektov;
- vpliv na okolje pri nenačrtovanem vnosu teh insektov v okolje in posledični vpliv na biodiverziteto, vnos invazivnih vrst v ekosisteme;
- dolgoročni vplivi na zdravje sesalcev, ki uživajo insekte niso poznani, niti raziskani (npr. nekateri insekti vsebujejo cianide ali encime, ki uničujejo tiamin);
- premalo znanja glede prenosa bolezni med intenzivno rejo insektov.
Raziskovalci iz različnih področij tako pozivajo politične odločevalce, da so potrebne nadaljnje študije, preden se uvede prehrana z insekti v splošno populacijo. Ti pozivi so preslišani.
Naslednji pomemben pomislek se pojavlja v zvezi s hranjenjem insektom. V intenzivnih vzrejah insekte namreč hranijo z odpadki živilske industrije, kar sicer zmanjšuje stroške na obeh straneh, a po drugi strani ne obstaja nobena relevantna študija, ki bi potrdila, da lahko insekti pretvorijo te odpadke v zdravju koristne sestavine.
Študije1 nakazujejo, da so lahko insekti vir težkih kovin kot sta kadmij in arzen, ostankov pesticidov, veterinarskih zdravil in hormonov, kot tudi dioksinov in mikroplastike ter bakterij.
Izvedbene uredbe komisije (EU)
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/58 z dne 5. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg ličink Alphitobius diaperinus (malega mokarja) v zamrznjeni obliki, obliki paste, posušeni obliki in obliki prahu kot novega živila ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 8 členu ugotavlja:
V navedenem znanstvenem mnenju je Agencija na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranski alergiji, povezani z žuželkami, prav tako ugotovila, da uživanje novega živila lahko povzroči primarno preobčutljivost in alergične reakcije na beljakovine malega mokarja. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti ličink Alphitobius diaperinus.
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/5 z dne 3. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg delno razmaščenega prahu iz Acheta domesticus (hišnih murnov) kot novega živila in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 7.členu ugotavlja:
V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da je delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov) varen pod predlaganimi pogoji uporabe in pri predlaganih ravneh uporabe. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov), kadar uporablja v kruhu in štručkah iz več vrst žit, krekerjih in krušnih palčkah, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, suhih polnjenih in nepolnjenih proizvodih na osnovi testenin, omakah, predelanih proizvodih iz krompirja, jedeh na osnovi metuljnic in zelenjadnic, picah, proizvodih na osnovi testenin, sirotki v prahu, mesnim izdelkom podobnih izdelkih, juhah in koncentratih juhe ali praških, prigrizkih na osnovi koruzne moke, pivu podobnih pijačah, čokoladnih konditorskih izdelkih, oreških in oljnicah, prigrizkih, razen čipsa, in mesnih pripravkih, namenjenih splošni populaciji, izpolnjuje pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.
Hkrati v 8.členu ugotavlja:
Agencija je na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranskih alergijah, povezanih z žuželkami na splošno, ki so dvoumno povezali uživanje Acheta domesticus s številnimi anafilaktičnimi dogodki, in na podlagi dokazov, da Acheta domesticus vsebujejo številne potencialno alergene beljakovine, v svojem mnenju ugotovila tudi, da uživanje tega novega živila lahko sproži preobčutljivost na beljakovine Acheta domesticus. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti Acheta domesticus
Znanstveni dokazi in študije
Ja, prav ste prebrali, obstajajo številni znanstveni dokazi2,3, da dolgoročna izpostavljenost hitinu (polisaharid, ki sestavlja celične stene gliv in skeleta členonožcev) povzroča različne alergijske odzive.
Zelo zanimiva je tudi študija4, ki raziskuje vlogo zaviralcev hitinaze (encima, ki se aktivira ob stiku s hitinom), s katerim so dokazali učinkovitost pri zdravljenju astme, akutnih in kroničnih vnetnih bolezni, bolezni jeter, avtoimune bolezni, stomatološke bolezni, nevrološke bolezni, metabolne bolezni, bolezen policističnih jajčnikov, endometriozi in raku. V tem smislu se je pokazalo, da je potrebno zavirati encime, ki razgrajujejo hitin, ne pa spodbujati njihove tvorbe v telesu.
Študije5 dokazujejo, da hitin, ki vstopi v pljuča preko vdihanega zraka, sproži različna vnetja in produkcijo interlevkinov. Prvič se je dokazalo tudi, da inhaliran hitin sproži astmatične napade, ki niso odzivni na zdravljenje s steroidi.
Hitin, polisaharid, ki ga imajo zlasti glive in členonožci, je imunogen. Deluje kot grožnja drugim organizmom6, kateri se v ta namen borijo z encimom hitinazo. V skladu z osnovnim pravilom preživetja so hitini in hitinaze lastnega izvora (lastne telesne komponente) varovalni, nelastni (iz drugih organizmov) pa zdravju škodljivi. Eksogeni hitini in hitinaze izzovejo človeško prirojeno imunost, da ustvari poplavo vnetnih citokinov, ki poškodujejo organe (kar povzroči astmo, atopični dermatitis itd.) in v dolgotrajnih situacijah povzročijo smrt (multipla skleroza, sistemski eritromatozni lupus (SLE), rak itd.). Na žalost je preobčutljivost, ki jo spodbuja hitin-hitinaza, pogost vzrok poklicne alergije.
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vlagatelji registracije novega živila (torej vzreditelji teh žuželk), v nobenem primeru niso predložili nobene lastne klinične študije o varnosti uživanja teh žuželk ali njihovih derivatov, ampak so se v celoti sklicevali na obstoječo znanstveno literaturo. In sedaj se lahko vprašamo ali so prebrali isto literaturo kot mi?
Torej gre za podobno zgodbo, kot smo je že vajeni v zadnjih nekaj letih. V splošno uporabo prihaja nekaj, kar za seboj nima nobene študije.
Na strani Evropske agencije za prehrano (EFSA) je moč najti podatek o predvideni zaužiti količini te nove hrane in iz tabele je razvidno, da bodo otroci zaužili največji delež glede na skupni vnos hrane, in sicer kar 905 mg/kg telesne mase.
Čemu prah iz žuželk?
Zmlete žuželke bodo dodane vsem najpogostejšim živilom: kruhu, testeninam, zamrznjeni hrani itd. Sprašujemo se, zakaj je temu tako. Recimo kruh je sestavljen iz moke, vode, soli in kvasa ali droži. Čemu prah iz žuželk? Testenine so v osnovi iz jajc in moke. Čemu prah iz žuželk? Zakaj se osnovnim živilom želi dodajati prah iz žuželk? Morda zato, ker je pridelava hrane postala predraga in se išče nadomestke za pravo, zdravo hrano?
Slovenija kot del Evropske Unije seveda uporablja vse pravne predpise, ki so zanjo zavezujoče. A vendar imamo kot suverena država tudi nekaj vzvodov, da bi lahko preprečili takšne malverzacije. Ali ni vredno zaščititi naših najmlajših, naših najbolj občutljivih?
Seveda si v udobju našega doma lahko izberemo svoj življenjski slog in se prehranjujemo zdravo. Lahko vzgojimo večino svoje hrane, sami pečemo kruh in izdelujemo testenine. A vendar, to ni rešitev za vse. Ob obstoječi zdravstveni krizi bi prva prioriteta Vlade Republike Slovenije morala biti zdrava, ekološka in lokalna prehrana svojega prebivalstva. Namesto posvajanja škodljive zakonodaje iz EU bi morali kdaj sprejeti tudi kak zakon, ki bi omejil implementacijo česa takega, kar je v prvi vrsti najbolj škodljivo za naše otroke. Za tiste, ki pridejo za nami. Za tiste v zdravstvenih ustanovah, šolah, vrtcih, domovih za starejše, ki so že v osnovi oslabeli in nikakor ne bi smeli priti v stik s to novo prehransko snovjo, ki izvira iz zmletih žuželk.
Ali se res lahko odločimo, če bomo to jedli ali ne? Če bi se lahko, bi se žuželke prodajale ločeno in bile označene kot nek nadomestek mesa. V primeru, ko se zmlete žuželke dodajajo vsem najpogosteje uporabljenim živilom, se temu v resnici ne moremo izogniti. Dodatek žuželk bo sicer naveden na embalaži z drobnim tiskom, tam nekje zadaj, spodaj, ob robu … kako bo pri obisku restavracij, sorodnikov, prijateljev, dopustu na morju, v planinah? Se bomo res zatekli k ekstremnim meram in začeli vso hrano znanega izvora nositi s seboj?
Zdravje prihaja znotraj nas samih. In je neposredno odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Želimo rešiti zdravstveno krizo? Potem moramo skrbeti za promocijo zdrave prehrane, ljudem omogočiti dostop do neoporečne hrane in jih naučiti, kako si pridelati lastno hrano. Predvsem pa moramo zagotoviti, da v kruhu ne bo zmletih žuželk!
Avtorica: Katja Kokot, doktor veterinarske medicine
Intervju lahko delite med prijatelje:
Viri:
1 Food Safety Issues Related to Uses of Insects for Feeds and Foods: H. J. van der Fels-Klerx, L. Camenzuli, S. Belluco, N. Meijer, A. Ricci
2 A possible role of chitin in the pathogenesis of asthma and allergy: Bendik Christian Brinchmann 1, Michael Bayat, Torbjørn Brøgger, Danson Vasanthan Muttuvelu, Anders Tjønneland, Torben Sigsgaard
3 Chitin and Its Effects on Inflammatory and Immune Responses: Daniel Elieh Ali Komi 1 2, Lokesh Sharma 3, Charles S Dela Cruz 4 5
4 Chitinases: Therapeutic Scaffolds for Allergy and Inflammation: Kirtika Madan 1, Mansi Madan 2, Swapnil Sharma 1, Sarvesh Paliwal 1
5 Chitin induces steroid-resistant airway inflammation and airway hyperresponsiveness in mice: Tomohito Takeshige 1, Norihiro Harada 2, Sonoko Harada 3, Ayako Ishimori 1, Yoko Katsura 1, Hitoshi Sasano 1, Yuuki Sandhu 1, Kei Matsuno 1, Fumihiko Makino 1, Jun Ito 1, Ryo Atsuta 1, Hisaya Akiba 4, Kazuhisa Takahashi 5
6 Chitin and chitinase: Role in pathogenicity, allergenicity and health: Seema Patel 1, Arun Goyal 2
Katja Kokot, dr. vet. med.: Prehranjevanje z insekti - na silo ali po lastni volji
Katja Kokot, dr. vet. med., o prehranjevanju z insekti:
»V letu 2022 so bile za namen človeške prehrane na področju Evropske Unije odobrene že tri vrste žuželk. S koncem januarja se jim pridružujeta še dve, in sicer mali mokar in hišni muren.
Splošno prepričanje je, da je vzreja insektov bolj ekološka, cenovno učinkovita in prehransko varna. Je temu res tako?«
Znanstveniki so izpostavili sledeče težave:
- vnos bolezni insektov v prehransko verigo;
- uporaba zelo velike količine vode med predelavo insektov;
- vpliv na okolje pri nenačrtovanem vnosu teh insektov v okolje in posledični vpliv na biodiverziteto, vnos invazivnih vrst v ekosisteme;
- dolgoročni vplivi na zdravje sesalcev, ki uživajo insekte niso poznani, niti raziskani (npr. nekateri insekti vsebujejo cianide ali encime, ki uničujejo tiamin);
- premalo znanja glede prenosa bolezni med intenzivno rejo insektov.
Raziskovalci iz različnih področij tako pozivajo politične odločevalce, da so potrebne nadaljnje študije, preden se uvede prehrana z insekti v splošno populacijo. Ti pozivi so preslišani.
Naslednji pomemben pomislek se pojavlja v zvezi s hranjenjem insektom. V intenzivnih vzrejah insekte namreč hranijo z odpadki živilske industrije, kar sicer zmanjšuje stroške na obeh straneh, a po drugi strani ne obstaja nobena relevantna študija, ki bi potrdila, da lahko insekti pretvorijo te odpadke v zdravju koristne sestavine.
Študije1 nakazujejo, da so lahko insekti vir težkih kovin kot sta kadmij in arzen, ostankov pesticidov, veterinarskih zdravil in hormonov, kot tudi dioksinov in mikroplastike ter bakterij.
Izvedbene uredbe komisije (EU)
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/58 z dne 5. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg ličink Alphitobius diaperinus (malega mokarja) v zamrznjeni obliki, obliki paste, posušeni obliki in obliki prahu kot novega živila ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 8 členu ugotavlja:
V navedenem znanstvenem mnenju je Agencija na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranski alergiji, povezani z žuželkami, prav tako ugotovila, da uživanje novega živila lahko povzroči primarno preobčutljivost in alergične reakcije na beljakovine malega mokarja. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti ličink Alphitobius diaperinus.
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/5 z dne 3. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg delno razmaščenega prahu iz Acheta domesticus (hišnih murnov) kot novega živila in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 7.členu ugotavlja:
V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da je delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov) varen pod predlaganimi pogoji uporabe in pri predlaganih ravneh uporabe. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov), kadar uporablja v kruhu in štručkah iz več vrst žit, krekerjih in krušnih palčkah, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, suhih polnjenih in nepolnjenih proizvodih na osnovi testenin, omakah, predelanih proizvodih iz krompirja, jedeh na osnovi metuljnic in zelenjadnic, picah, proizvodih na osnovi testenin, sirotki v prahu, mesnim izdelkom podobnih izdelkih, juhah in koncentratih juhe ali praških, prigrizkih na osnovi koruzne moke, pivu podobnih pijačah, čokoladnih konditorskih izdelkih, oreških in oljnicah, prigrizkih, razen čipsa, in mesnih pripravkih, namenjenih splošni populaciji, izpolnjuje pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.
Hkrati v 8.členu ugotavlja:
Agencija je na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranskih alergijah, povezanih z žuželkami na splošno, ki so dvoumno povezali uživanje Acheta domesticus s številnimi anafilaktičnimi dogodki, in na podlagi dokazov, da Acheta domesticus vsebujejo številne potencialno alergene beljakovine, v svojem mnenju ugotovila tudi, da uživanje tega novega živila lahko sproži preobčutljivost na beljakovine Acheta domesticus. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti Acheta domesticus
Znanstveni dokazi in študije
Ja, prav ste prebrali, obstajajo številni znanstveni dokazi2,3, da dolgoročna izpostavljenost hitinu (polisaharid, ki sestavlja celične stene gliv in skeleta členonožcev) povzroča različne alergijske odzive.
Zelo zanimiva je tudi študija4, ki raziskuje vlogo zaviralcev hitinaze (encima, ki se aktivira ob stiku s hitinom), s katerim so dokazali učinkovitost pri zdravljenju astme, akutnih in kroničnih vnetnih bolezni, bolezni jeter, avtoimune bolezni, stomatološke bolezni, nevrološke bolezni, metabolne bolezni, bolezen policističnih jajčnikov, endometriozi in raku. V tem smislu se je pokazalo, da je potrebno zavirati encime, ki razgrajujejo hitin, ne pa spodbujati njihove tvorbe v telesu.
Študije5 dokazujejo, da hitin, ki vstopi v pljuča preko vdihanega zraka, sproži različna vnetja in produkcijo interlevkinov. Prvič se je dokazalo tudi, da inhaliran hitin sproži astmatične napade, ki niso odzivni na zdravljenje s steroidi.
Hitin, polisaharid, ki ga imajo zlasti glive in členonožci, je imunogen. Deluje kot grožnja drugim organizmom6, kateri se v ta namen borijo z encimom hitinazo. V skladu z osnovnim pravilom preživetja so hitini in hitinaze lastnega izvora (lastne telesne komponente) varovalni, nelastni (iz drugih organizmov) pa zdravju škodljivi. Eksogeni hitini in hitinaze izzovejo človeško prirojeno imunost, da ustvari poplavo vnetnih citokinov, ki poškodujejo organe (kar povzroči astmo, atopični dermatitis itd.) in v dolgotrajnih situacijah povzročijo smrt (multipla skleroza, sistemski eritromatozni lupus (SLE), rak itd.). Na žalost je preobčutljivost, ki jo spodbuja hitin-hitinaza, pogost vzrok poklicne alergije.
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vlagatelji registracije novega živila (torej vzreditelji teh žuželk), v nobenem primeru niso predložili nobene lastne klinične študije o varnosti uživanja teh žuželk ali njihovih derivatov, ampak so se v celoti sklicevali na obstoječo znanstveno literaturo. In sedaj se lahko vprašamo ali so prebrali isto literaturo kot mi?
Torej gre za podobno zgodbo, kot smo je že vajeni v zadnjih nekaj letih. V splošno uporabo prihaja nekaj, kar za seboj nima nobene študije.
Na strani Evropske agencije za prehrano (EFSA) je moč najti podatek o predvideni zaužiti količini te nove hrane in iz tabele je razvidno, da bodo otroci zaužili največji delež glede na skupni vnos hrane, in sicer kar 905 mg/kg telesne mase.
Čemu prah iz žuželk?
Zmlete žuželke bodo dodane vsem najpogostejšim živilom: kruhu, testeninam, zamrznjeni hrani itd. Sprašujemo se, zakaj je temu tako. Recimo kruh je sestavljen iz moke, vode, soli in kvasa ali droži. Čemu prah iz žuželk? Testenine so v osnovi iz jajc in moke. Čemu prah iz žuželk? Zakaj se osnovnim živilom želi dodajati prah iz žuželk? Morda zato, ker je pridelava hrane postala predraga in se išče nadomestke za pravo, zdravo hrano?
Slovenija kot del Evropske Unije seveda uporablja vse pravne predpise, ki so zanjo zavezujoče. A vendar imamo kot suverena država tudi nekaj vzvodov, da bi lahko preprečili takšne malverzacije. Ali ni vredno zaščititi naših najmlajših, naših najbolj občutljivih?
Seveda si v udobju našega doma lahko izberemo svoj življenjski slog in se prehranjujemo zdravo. Lahko vzgojimo večino svoje hrane, sami pečemo kruh in izdelujemo testenine. A vendar, to ni rešitev za vse. Ob obstoječi zdravstveni krizi bi prva prioriteta Vlade Republike Slovenije morala biti zdrava, ekološka in lokalna prehrana svojega prebivalstva. Namesto posvajanja škodljive zakonodaje iz EU bi morali kdaj sprejeti tudi kak zakon, ki bi omejil implementacijo česa takega, kar je v prvi vrsti najbolj škodljivo za naše otroke. Za tiste, ki pridejo za nami. Za tiste v zdravstvenih ustanovah, šolah, vrtcih, domovih za starejše, ki so že v osnovi oslabeli in nikakor ne bi smeli priti v stik s to novo prehransko snovjo, ki izvira iz zmletih žuželk.
Ali se res lahko odločimo, če bomo to jedli ali ne? Če bi se lahko, bi se žuželke prodajale ločeno in bile označene kot nek nadomestek mesa. V primeru, ko se zmlete žuželke dodajajo vsem najpogosteje uporabljenim živilom, se temu v resnici ne moremo izogniti. Dodatek žuželk bo sicer naveden na embalaži z drobnim tiskom, tam nekje zadaj, spodaj, ob robu … kako bo pri obisku restavracij, sorodnikov, prijateljev, dopustu na morju, v planinah? Se bomo res zatekli k ekstremnim meram in začeli vso hrano znanega izvora nositi s seboj?
Zdravje prihaja znotraj nas samih. In je neposredno odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Želimo rešiti zdravstveno krizo? Potem moramo skrbeti za promocijo zdrave prehrane, ljudem omogočiti dostop do neoporečne hrane in jih naučiti, kako si pridelati lastno hrano. Predvsem pa moramo zagotoviti, da v kruhu ne bo zmletih žuželk!
Avtorica: Katja Kokot, doktor veterinarske medicine
Intervju lahko delite med prijatelje:
Viri:
1 Food Safety Issues Related to Uses of Insects for Feeds and Foods: H. J. van der Fels-Klerx, L. Camenzuli, S. Belluco, N. Meijer, A. Ricci
2 A possible role of chitin in the pathogenesis of asthma and allergy: Bendik Christian Brinchmann 1, Michael Bayat, Torbjørn Brøgger, Danson Vasanthan Muttuvelu, Anders Tjønneland, Torben Sigsgaard
3 Chitin and Its Effects on Inflammatory and Immune Responses: Daniel Elieh Ali Komi 1 2, Lokesh Sharma 3, Charles S Dela Cruz 4 5
4 Chitinases: Therapeutic Scaffolds for Allergy and Inflammation: Kirtika Madan 1, Mansi Madan 2, Swapnil Sharma 1, Sarvesh Paliwal 1
5 Chitin induces steroid-resistant airway inflammation and airway hyperresponsiveness in mice: Tomohito Takeshige 1, Norihiro Harada 2, Sonoko Harada 3, Ayako Ishimori 1, Yoko Katsura 1, Hitoshi Sasano 1, Yuuki Sandhu 1, Kei Matsuno 1, Fumihiko Makino 1, Jun Ito 1, Ryo Atsuta 1, Hisaya Akiba 4, Kazuhisa Takahashi 5
6 Chitin and chitinase: Role in pathogenicity, allergenicity and health: Seema Patel 1, Arun Goyal 2
Katja Kokot, dr. vet. med.: Prehranjevanje z insekti - na silo ali po lastni volji
Katja Kokot, dr. vet. med., o prehranjevanju z insekti:
»V letu 2022 so bile za namen človeške prehrane na področju Evropske Unije odobrene že tri vrste žuželk. S koncem januarja se jim pridružujeta še dve, in sicer mali mokar in hišni muren.
Splošno prepričanje je, da je vzreja insektov bolj ekološka, cenovno učinkovita in prehransko varna. Je temu res tako?«
Znanstveniki so izpostavili sledeče težave:
- vnos bolezni insektov v prehransko verigo;
- uporaba zelo velike količine vode med predelavo insektov;
- vpliv na okolje pri nenačrtovanem vnosu teh insektov v okolje in posledični vpliv na biodiverziteto, vnos invazivnih vrst v ekosisteme;
- dolgoročni vplivi na zdravje sesalcev, ki uživajo insekte niso poznani, niti raziskani (npr. nekateri insekti vsebujejo cianide ali encime, ki uničujejo tiamin);
- premalo znanja glede prenosa bolezni med intenzivno rejo insektov.
Raziskovalci iz različnih področij tako pozivajo politične odločevalce, da so potrebne nadaljnje študije, preden se uvede prehrana z insekti v splošno populacijo. Ti pozivi so preslišani.
Naslednji pomemben pomislek se pojavlja v zvezi s hranjenjem insektom. V intenzivnih vzrejah insekte namreč hranijo z odpadki živilske industrije, kar sicer zmanjšuje stroške na obeh straneh, a po drugi strani ne obstaja nobena relevantna študija, ki bi potrdila, da lahko insekti pretvorijo te odpadke v zdravju koristne sestavine.
Študije1 nakazujejo, da so lahko insekti vir težkih kovin kot sta kadmij in arzen, ostankov pesticidov, veterinarskih zdravil in hormonov, kot tudi dioksinov in mikroplastike ter bakterij.
Izvedbene uredbe komisije (EU)
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/58 z dne 5. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg ličink Alphitobius diaperinus (malega mokarja) v zamrznjeni obliki, obliki paste, posušeni obliki in obliki prahu kot novega živila ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 8 členu ugotavlja:
V navedenem znanstvenem mnenju je Agencija na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranski alergiji, povezani z žuželkami, prav tako ugotovila, da uživanje novega živila lahko povzroči primarno preobčutljivost in alergične reakcije na beljakovine malega mokarja. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti ličink Alphitobius diaperinus.
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/5 z dne 3. 1. 2023 o odobritvi dajanja na trg delno razmaščenega prahu iz Acheta domesticus (hišnih murnov) kot novega živila in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 v 7.členu ugotavlja:
V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da je delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov) varen pod predlaganimi pogoji uporabe in pri predlaganih ravneh uporabe. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov), kadar uporablja v kruhu in štručkah iz več vrst žit, krekerjih in krušnih palčkah, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, suhih polnjenih in nepolnjenih proizvodih na osnovi testenin, omakah, predelanih proizvodih iz krompirja, jedeh na osnovi metuljnic in zelenjadnic, picah, proizvodih na osnovi testenin, sirotki v prahu, mesnim izdelkom podobnih izdelkih, juhah in koncentratih juhe ali praških, prigrizkih na osnovi koruzne moke, pivu podobnih pijačah, čokoladnih konditorskih izdelkih, oreških in oljnicah, prigrizkih, razen čipsa, in mesnih pripravkih, namenjenih splošni populaciji, izpolnjuje pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.
Hkrati v 8.členu ugotavlja:
Agencija je na podlagi omejenih objavljenih dokazov o prehranskih alergijah, povezanih z žuželkami na splošno, ki so dvoumno povezali uživanje Acheta domesticus s številnimi anafilaktičnimi dogodki, in na podlagi dokazov, da Acheta domesticus vsebujejo številne potencialno alergene beljakovine, v svojem mnenju ugotovila tudi, da uživanje tega novega živila lahko sproži preobčutljivost na beljakovine Acheta domesticus. Priporočila je izvedbo nadaljnje raziskave o alergenosti Acheta domesticus
Znanstveni dokazi in študije
Ja, prav ste prebrali, obstajajo številni znanstveni dokazi2,3, da dolgoročna izpostavljenost hitinu (polisaharid, ki sestavlja celične stene gliv in skeleta členonožcev) povzroča različne alergijske odzive.
Zelo zanimiva je tudi študija4, ki raziskuje vlogo zaviralcev hitinaze (encima, ki se aktivira ob stiku s hitinom), s katerim so dokazali učinkovitost pri zdravljenju astme, akutnih in kroničnih vnetnih bolezni, bolezni jeter, avtoimune bolezni, stomatološke bolezni, nevrološke bolezni, metabolne bolezni, bolezen policističnih jajčnikov, endometriozi in raku. V tem smislu se je pokazalo, da je potrebno zavirati encime, ki razgrajujejo hitin, ne pa spodbujati njihove tvorbe v telesu.
Študije5 dokazujejo, da hitin, ki vstopi v pljuča preko vdihanega zraka, sproži različna vnetja in produkcijo interlevkinov. Prvič se je dokazalo tudi, da inhaliran hitin sproži astmatične napade, ki niso odzivni na zdravljenje s steroidi.
Hitin, polisaharid, ki ga imajo zlasti glive in členonožci, je imunogen. Deluje kot grožnja drugim organizmom6, kateri se v ta namen borijo z encimom hitinazo. V skladu z osnovnim pravilom preživetja so hitini in hitinaze lastnega izvora (lastne telesne komponente) varovalni, nelastni (iz drugih organizmov) pa zdravju škodljivi. Eksogeni hitini in hitinaze izzovejo človeško prirojeno imunost, da ustvari poplavo vnetnih citokinov, ki poškodujejo organe (kar povzroči astmo, atopični dermatitis itd.) in v dolgotrajnih situacijah povzročijo smrt (multipla skleroza, sistemski eritromatozni lupus (SLE), rak itd.). Na žalost je preobčutljivost, ki jo spodbuja hitin-hitinaza, pogost vzrok poklicne alergije.
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vlagatelji registracije novega živila (torej vzreditelji teh žuželk), v nobenem primeru niso predložili nobene lastne klinične študije o varnosti uživanja teh žuželk ali njihovih derivatov, ampak so se v celoti sklicevali na obstoječo znanstveno literaturo. In sedaj se lahko vprašamo ali so prebrali isto literaturo kot mi?
Torej gre za podobno zgodbo, kot smo je že vajeni v zadnjih nekaj letih. V splošno uporabo prihaja nekaj, kar za seboj nima nobene študije.
Na strani Evropske agencije za prehrano (EFSA) je moč najti podatek o predvideni zaužiti količini te nove hrane in iz tabele je razvidno, da bodo otroci zaužili največji delež glede na skupni vnos hrane, in sicer kar 905 mg/kg telesne mase.
Čemu prah iz žuželk?
Zmlete žuželke bodo dodane vsem najpogostejšim živilom: kruhu, testeninam, zamrznjeni hrani itd. Sprašujemo se, zakaj je temu tako. Recimo kruh je sestavljen iz moke, vode, soli in kvasa ali droži. Čemu prah iz žuželk? Testenine so v osnovi iz jajc in moke. Čemu prah iz žuželk? Zakaj se osnovnim živilom želi dodajati prah iz žuželk? Morda zato, ker je pridelava hrane postala predraga in se išče nadomestke za pravo, zdravo hrano?
Slovenija kot del Evropske Unije seveda uporablja vse pravne predpise, ki so zanjo zavezujoče. A vendar imamo kot suverena država tudi nekaj vzvodov, da bi lahko preprečili takšne malverzacije. Ali ni vredno zaščititi naših najmlajših, naših najbolj občutljivih?
Seveda si v udobju našega doma lahko izberemo svoj življenjski slog in se prehranjujemo zdravo. Lahko vzgojimo večino svoje hrane, sami pečemo kruh in izdelujemo testenine. A vendar, to ni rešitev za vse. Ob obstoječi zdravstveni krizi bi prva prioriteta Vlade Republike Slovenije morala biti zdrava, ekološka in lokalna prehrana svojega prebivalstva. Namesto posvajanja škodljive zakonodaje iz EU bi morali kdaj sprejeti tudi kak zakon, ki bi omejil implementacijo česa takega, kar je v prvi vrsti najbolj škodljivo za naše otroke. Za tiste, ki pridejo za nami. Za tiste v zdravstvenih ustanovah, šolah, vrtcih, domovih za starejše, ki so že v osnovi oslabeli in nikakor ne bi smeli priti v stik s to novo prehransko snovjo, ki izvira iz zmletih žuželk.
Ali se res lahko odločimo, če bomo to jedli ali ne? Če bi se lahko, bi se žuželke prodajale ločeno in bile označene kot nek nadomestek mesa. V primeru, ko se zmlete žuželke dodajajo vsem najpogosteje uporabljenim živilom, se temu v resnici ne moremo izogniti. Dodatek žuželk bo sicer naveden na embalaži z drobnim tiskom, tam nekje zadaj, spodaj, ob robu … kako bo pri obisku restavracij, sorodnikov, prijateljev, dopustu na morju, v planinah? Se bomo res zatekli k ekstremnim meram in začeli vso hrano znanega izvora nositi s seboj?
Zdravje prihaja znotraj nas samih. In je neposredno odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Želimo rešiti zdravstveno krizo? Potem moramo skrbeti za promocijo zdrave prehrane, ljudem omogočiti dostop do neoporečne hrane in jih naučiti, kako si pridelati lastno hrano. Predvsem pa moramo zagotoviti, da v kruhu ne bo zmletih žuželk!
Avtorica: Katja Kokot, doktor veterinarske medicine
Intervju lahko delite med prijatelje:
Viri:
1 Food Safety Issues Related to Uses of Insects for Feeds and Foods: H. J. van der Fels-Klerx, L. Camenzuli, S. Belluco, N. Meijer, A. Ricci
2 A possible role of chitin in the pathogenesis of asthma and allergy: Bendik Christian Brinchmann 1, Michael Bayat, Torbjørn Brøgger, Danson Vasanthan Muttuvelu, Anders Tjønneland, Torben Sigsgaard
3 Chitin and Its Effects on Inflammatory and Immune Responses: Daniel Elieh Ali Komi 1 2, Lokesh Sharma 3, Charles S Dela Cruz 4 5
4 Chitinases: Therapeutic Scaffolds for Allergy and Inflammation: Kirtika Madan 1, Mansi Madan 2, Swapnil Sharma 1, Sarvesh Paliwal 1
5 Chitin induces steroid-resistant airway inflammation and airway hyperresponsiveness in mice: Tomohito Takeshige 1, Norihiro Harada 2, Sonoko Harada 3, Ayako Ishimori 1, Yoko Katsura 1, Hitoshi Sasano 1, Yuuki Sandhu 1, Kei Matsuno 1, Fumihiko Makino 1, Jun Ito 1, Ryo Atsuta 1, Hisaya Akiba 4, Kazuhisa Takahashi 5
6 Chitin and chitinase: Role in pathogenicity, allergenicity and health: Seema Patel 1, Arun Goyal 2
