Evropske volitve 2024
Med 6. in 9. junijem 2024 bomo Evropejci na evropskih volitvah sodelovali pri oblikovanju prihodnosti evropske demokracije. Doslej smo v Sloveniji imeli to priložnost štirikrat, na žalost vedno z nizko volilno udeležbo (pod 30 %). Pokažimo letos, da je lahko drugače. Da nam JE MAR ZA NAŠO PRIHODNOST IN PRIHODNOST NAŠIH OTROK.
Evropske volitve 2024
Med 6. in 9. junijem 2024 bomo Evropejci na evropskih volitvah sodelovali pri oblikovanju prihodnosti evropske demokracije. Doslej smo v Sloveniji imeli to priložnost štirikrat, na žalost vedno z nizko volilno udeležbo (pod 30 %). Pokažimo letos, da je lahko drugače. Da nam JE MAR ZA NAŠO PRIHODNOST IN PRIHODNOST NAŠIH OTROK.
EVROPSKE VOLITVE 2024
Med 6. in 9. junijem 2024 bomo Evropejci na evropskih volitvah sodelovali pri oblikovanju prihodnosti evropske demokracije.
Doslej smo v Sloveniji imeli to priložnost štirikrat, na žalost vedno z nizko volilno udeležbo (pod 30 %). Pokažimo letos, da je lahko drugače. Da nam JE MAR ZA NAŠO PRIHODNOST IN PRIHODNOST NAŠIH OTROK.
NAŠI KANDIDATI

Zoran Stevanović
Zoran Stevanović je znan po svoji politični borbi za ljudstvo, kjer je vedno zastopal interese običajnih ljudi proti ozkim elitam in centrom moči. Njegova politična kariera je bila osredotočena na boj za večjo pravičnost in proti nepravičnim sistemom, ki omejujejo pravice in svoboščine državljanov. Stevanovićev pristop k povečevanju suverenosti Slovenije, še posebej v luči škodljivih mednarodnih pogodb ter številnih uničujočih agend, bi v Evropskem parlamentu zagotovil močan glas za zaščito nacionalnih interesov in spodbujanje odločitev, ki so v korist ljudi. Njegova akademska ozadja v managementu in etnologiji ter antropologiji mu omogočajo razumevanje kompleksnosti mednarodnih odnosov in politične ekonomije, s čimer lahko prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu mednarodnemu političnemu okolju, kjer se spoštujejo interesi in suverenost držav članic.

Polona Frelih
Polona Frelih je izjemna slovenska novinarka z bogato mednarodno kariero, zlasti kot dopisnica iz Rusije. S svojim delom, ki obsega poročanje iz vojnih žarišč in intervjuje z vodilnimi političnimi osebnostmi, je dokazala neustrašnost in zavezanost novinarski odličnosti. Njene izkušnje vključujejo tudi pomembno vlogo pri razkritju in obravnavi globalnih vprašanj, kar potrjuje njeno sposobnost za pomemben prispevek na evropski ravni. Njeno delo je prepoznano in nagrajeno, kar dodatno potrjuje strokovnost in integriteto. Odlična strokovnjakinja za geopolitiko, ki bi v evropskem parlamentu pomenila globoko razumevanje mednarodnih razmer in konfliktov, kar bi izboljšalo odločanje in strategijo Slovenije na evropski ravni.

Sabina Senčar
Sabina Senčar, dr. med., je ugledna slovenska zdravnica in priznana ginekologinja, ki je pionirka pri uporabi laserskih tehnologij v medicini, kar ji je prineslo mednarodno prepoznavnost in ugled. Z delom, vključno s predavanji po svetu in objavami v strokovnih revijah, je močno prispevala k razvoju in napredku na področju zdravljenja. Njeno zavzemanje za aktivni življenjski slog in kritični pogledi na ravnanje vlade med epidemijo koronavirusa poudarjajo njeno predanost izboljšanju javnega zdravja in človekovih pravic. Njena zavezanost medicinski etiki in jasno stališče do aktualnih zdravstvenih vprašanj bi prispevala k izboljšanju zdravstvenih politik in varovanju človekovih pravic v Evropskem parlamentu.

Bojan Potočnik
Dr. Bojan Potočnik, s svojim dolgoletnim delom na področju nacionalne in mednarodne varnosti, predstavlja izjemno pridobitev za evropsko politiko. Njegova kariera, ki obsega dela od slovenskega častnika, direktorja policije, obrambnega, vojaškega in letalskega atašeja do svetovalca predsednika Slovenije za varnostna vprašanja, priča o globokem razumevanju varnostnih dinamik in izzivov. Potočnikova zavezanost varnosti in obrambi ter doktorska specializacija na področju vojaško-izobraževalnih sistemov v EU bi v Evropskem parlamentu prinesla strokovno in uravnoteženo perspektivo, še posebej v času, ko so varnostni izzivi vse bolj kompleksni in medsebojno povezani.

Neven Polajnar
Dr. Neven Polajnar, doktor političnih znanosti, se kot geopolitični strokovnjak in raziskovalec mednarodne politike izkazuje z izjemnim razumevanjem globalnih dinamik. Svojo izredno politično analitičnost posveča vprašanju demokracije in politične ekonomije ter raziskovanju različnih antagonizmov znotraj družbenih in političnih sistemov, zaradi česar prepoznava tudi najsubtilnejše politične trende. Njegova strast do borilnih veščin in vloga v športnih institucijah dodajata edinstveno perspektivo na njegovo politično delovanje, kar poudarja pomen telesne in mentalne discipline ter timskega dela v politiki. Polajnarjeve kompetence so izjemno pomembne za evropsko politiko, kjer bi njegovo znanje in izkušnje prispevale k oblikovanju bolj celostnih, učinkovitih in proaktivnih odzivov na mednarodne in druge družbene ter politične izzive.

Tanja Ribič
Tanja Ribič, ena najbolj priljubljenih slovenskih igralk, izstopa ne le v svoji umetniški domeni, ampak tudi kot izrazita borka za pravičnost in človekove pravice. Izkazala se je z neustrašnostjo, ko se je v kritičnih situacijah vedno postavila na stran ljudstva proti elitam. Njena sposobnost, da se izpostavi in zastopa pravičnost, tudi v tveganih situacijah za umetnike, je za evropsko politiko izjemnega pomena. Kot kulturnica in borka za pravičnost bi Ribičeva lahko prispevala k razvoju bolj vključujoče in pravične evropske družbe, kjer so kulturne vrednote in človekove pravice v ospredju. Njena zavezanost in pogum bi lahko okrepila prizadevanja za transparentno, odgovorno politiko, ki v prvi vrsti služi ljudstvu in ne elitam.

Katja Kokot
Katja Kokot, doktorica veterinarske medicine, podjetnica, ekološka kmetovalka in zagovornica samooskrbe ter okoljevarstva v praksi, upoštevajoč slovensko tradicionalno znanje, prepleteno z novimi spoznanji (perma kultura, ohranitveno kmetijstvo). Njene izkušnje in znanje so izjemno pomembne za evropsko politiko, zlasti v času, ko je poudarek na trajnostnem razvoju, ekološkem kmetovanju in lokalni samooskrbi ključnega pomena za prihodnost. Kokotova bi v evropski politiki lahko igrala pomembno vlogo pri oblikovanju politik, ki resnično odražajo potrebe in realnosti ekološkega kmetovanja ter okoljevarstva, hkrati pa zagotavljajo kritično perspektivo na trenutne trende zelene politike. Zavzema se namreč za pristop, po katerem se kmetijske politike nikdar ne bi smele oblikovati brez neposrednega vpliva kmeta. Pri opozarjanju na zakonodajne nesmisle zagotovo ne bo tiho, saj ima močna moralna in etična načela.

Stanko Pušenjak
Stanko Pušenjak, dr. med., izstopa kot ugleden zdravnik in porodničar z več kot dvajsetletnimi izkušnjami, ki svoje strokovno znanje deli preko predavanj, knjig in kot svetovalec na forumih. Z mednarodno priznanim certifikatom za ultrazvočne preiskave in bogatim raziskovalnim opusom je postal avtoriteta na svojem področju. Njegovo poznavanje domače in mednarodne politike, skupaj z visoko stopnjo skepticizma do vsiljivih politik in agend, obeta svež pogled na obravnavo in reševanje teh vprašanj na evropskem nivoju. Z zavezanostjo suverenosti Slovenije in kritičnim pristopom do škodljivih mednarodnih pogodb bi Pušenjak v Evropskem parlamentu igral ključno vlogo pri oblikovanju transparentne, odgovorne in ljudem prijazne politike.

Branko Gradišnik
Branko Gradišnik, znan slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec, je priznan tudi po svojih kritičnih nastopih proti vladavini centrov moči. Njegova sposobnost, da artikulira globoko premišljene poglede na družbo in politiko, bi v evropski politiki prinesla svežo perspektivo, predvsem pa jasno in glasno razkrila vzporedne mehanizme odločanja. Gradišnikove izkušnje, ki združujejo literarno ustvarjalnost in analitično ostrino, bi lahko znatno prispevale k bolj odprti in vključujoči evropski politiki, spodbujale kritično razpravo in zagovarjale transparentnost v odločanju.
NAŠI KANDIDATI

Zoran Stevanović
Zoran Stevanović je znan po svoji politični borbi za ljudstvo, kjer je vedno zastopal interese običajnih ljudi proti ozkim elitam in centrom moči. Njegova politična kariera je bila osredotočena na boj za večjo pravičnost in proti nepravičnim sistemom, ki omejujejo pravice in svoboščine državljanov. Stevanovićev pristop k povečevanju suverenosti Slovenije, še posebej v luči škodljivih mednarodnih pogodb ter številnih uničujočih agend, bi v Evropskem parlamentu zagotovil močan glas za zaščito nacionalnih interesov in spodbujanje odločitev, ki so v korist ljudi. Njegova akademska ozadja v managementu in etnologiji ter antropologiji mu omogočajo razumevanje kompleksnosti mednarodnih odnosov in politične ekonomije, s čimer lahko prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu mednarodnemu političnemu okolju, kjer se spoštujejo interesi in suverenost držav članic.
Polona Frelih
Polona Frelih je izjemna slovenska novinarka z bogato mednarodno kariero, zlasti kot dopisnica iz Rusije. S svojim delom, ki obsega poročanje iz vojnih žarišč in intervjuje z vodilnimi političnimi osebnostmi, je dokazala neustrašnost in zavezanost novinarski odličnosti. Njene izkušnje vključujejo tudi pomembno vlogo pri razkritju in obravnavi globalnih vprašanj, kar potrjuje njeno sposobnost za pomemben prispevek na evropski ravni. Njeno delo je prepoznano in nagrajeno, kar dodatno potrjuje strokovnost in integriteto. Odlična strokovnjakinja za geopolitiko, ki bi v evropskem parlamentu pomenila globoko razumevanje mednarodnih razmer in konfliktov, kar bi izboljšalo odločanje in strategijo Slovenije na evropski ravni.


Sabina Senčar
Sabina Senčar, dr. med., je ugledna slovenska zdravnica in priznana ginekologinja, ki je pionirka pri uporabi laserskih tehnologij v medicini, kar ji je prineslo mednarodno prepoznavnost in ugled. Z delom, vključno s predavanji po svetu in objavami v strokovnih revijah, je močno prispevala k razvoju in napredku na področju zdravljenja. Njeno zavzemanje za aktivni življenjski slog in kritični pogledi na ravnanje vlade med epidemijo koronavirusa poudarjajo njeno predanost izboljšanju javnega zdravja in človekovih pravic. Njena zavezanost medicinski etiki in jasno stališče do aktualnih zdravstvenih vprašanj bi prispevala k izboljšanju zdravstvenih politik in varovanju človekovih pravic v Evropskem parlamentu.
Bojan Potočnik
Dr. Bojan Potočnik, s svojim dolgoletnim delom na področju nacionalne in mednarodne varnosti, predstavlja izjemno pridobitev za evropsko politiko. Njegova kariera, ki obsega dela od slovenskega častnika, direktorja policije, obrambnega, vojaškega in letalskega atašeja do svetovalca predsednika Slovenije za varnostna vprašanja, priča o globokem razumevanju varnostnih dinamik in izzivov. Potočnikova zavezanost varnosti in obrambi ter doktorska specializacija na področju vojaško-izobraževalnih sistemov v EU bi v Evropskem parlamentu prinesla strokovno in uravnoteženo perspektivo, še posebej v času, ko so varnostni izzivi vse bolj kompleksni in medsebojno povezani.


Neven Polajnar
Dr. Neven Polajnar, doktor političnih znanosti, se kot geopolitični strokovnjak in raziskovalec mednarodne politike izkazuje z izjemnim razumevanjem globalnih dinamik. Svojo izredno politično analitičnost posveča vprašanju demokracije in politične ekonomije ter raziskovanju različnih antagonizmov znotraj družbenih in političnih sistemov, zaradi česar prepoznava tudi najsubtilnejše politične trende. Njegova strast do borilnih veščin in vloga v športnih institucijah dodajata edinstveno perspektivo na njegovo politično delovanje, kar poudarja pomen telesne in mentalne discipline ter timskega dela v politiki. Polajnarjeve kompetence so izjemno pomembne za evropsko politiko, kjer bi njegovo znanje in izkušnje prispevale k oblikovanju bolj celostnih, učinkovitih in proaktivnih odzivov na mednarodne in druge družbene ter politične izzive.
Tanja Ribič
Tanja Ribič, ena najbolj priljubljenih slovenskih igralk, izstopa ne le v svoji umetniški domeni, ampak tudi kot izrazita borka za pravičnost in človekove pravice. Izkazala se je z neustrašnostjo, ko se je v kritičnih situacijah vedno postavila na stran ljudstva proti elitam. Njena sposobnost, da se izpostavi in zastopa pravičnost, tudi v tveganih situacijah za umetnike, je za evropsko politiko izjemnega pomena. Kot kulturnica in borka za pravičnost bi Ribičeva lahko prispevala k razvoju bolj vključujoče in pravične evropske družbe, kjer so kulturne vrednote in človekove pravice v ospredju. Njena zavezanost in pogum bi lahko okrepila prizadevanja za transparentno, odgovorno politiko, ki v prvi vrsti služi ljudstvu in ne elitam.


Katja Kokot
Katja Kokot, doktorica veterinarske medicine, podjetnica, ekološka kmetovalka in zagovornica samooskrbe ter okoljevarstva v praksi, upoštevajoč slovensko tradicionalno znanje, prepleteno z novimi spoznanji (perma kultura, ohranitveno kmetijstvo). Njene izkušnje in znanje so izjemno pomembne za evropsko politiko, zlasti v času, ko je poudarek na trajnostnem razvoju, ekološkem kmetovanju in lokalni samooskrbi ključnega pomena za prihodnost. Kokotova bi v evropski politiki lahko igrala pomembno vlogo pri oblikovanju politik, ki resnično odražajo potrebe in realnosti ekološkega kmetovanja ter okoljevarstva, hkrati pa zagotavljajo kritično perspektivo na trenutne trende zelene politike. Zavzema se namreč za pristop, po katerem se kmetijske politike nikdar ne bi smele oblikovati brez neposrednega vpliva kmeta. Pri opozarjanju na zakonodajne nesmisle zagotovo ne bo tiho, saj ima močna moralna in etična načela.
Stanko Pušenjak
Stanko Pušenjak, dr. med., izstopa kot ugleden zdravnik in porodničar z več kot dvajsetletnimi izkušnjami, ki svoje strokovno znanje deli preko predavanj, knjig in kot svetovalec na forumih. Z mednarodno priznanim certifikatom za ultrazvočne preiskave in bogatim raziskovalnim opusom je postal avtoriteta na svojem področju. Njegovo poznavanje domače in mednarodne politike, skupaj z visoko stopnjo skepticizma do vsiljivih politik in agend, obeta svež pogled na obravnavo in reševanje teh vprašanj na evropskem nivoju. Z zavezanostjo suverenosti Slovenije in kritičnim pristopom do škodljivih mednarodnih pogodb bi Pušenjak v Evropskem parlamentu igral ključno vlogo pri oblikovanju transparentne, odgovorne in ljudem prijazne politike.


Branko Gradišnik
Branko Gradišnik, znan slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec, je priznan tudi po svojih kritičnih nastopih proti vladavini centrov moči. Njegova sposobnost, da artikulira globoko premišljene poglede na družbo in politiko, bi v evropski politiki prinesla svežo perspektivo, predvsem pa jasno in glasno razkrila vzporedne mehanizme odločanja. Gradišnikove izkušnje, ki združujejo literarno ustvarjalnost in analitično ostrino, bi lahko znatno prispevale k bolj odprti in vključujoči evropski politiki, spodbujale kritično razpravo in zagovarjale transparentnost v odločanju.
NAŠI KANDIDATI

Zoran Stevanović
Zoran Stevanović je znan po svoji politični borbi za ljudstvo, kjer je vedno zastopal interese običajnih ljudi proti ozkim elitam in centrom moči. Njegova politična kariera je bila osredotočena na boj za večjo pravičnost in proti nepravičnim sistemom, ki omejujejo pravice in svoboščine državljanov. Stevanovićev pristop k povečevanju suverenosti Slovenije, še posebej v luči škodljivih mednarodnih pogodb ter številnih uničujočih agend, bi v Evropskem parlamentu zagotovil močan glas za zaščito nacionalnih interesov in spodbujanje odločitev, ki so v korist ljudi. Njegova akademska ozadja v managementu in etnologiji ter antropologiji mu omogočajo razumevanje kompleksnosti mednarodnih odnosov in politične ekonomije, s čimer lahko prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu mednarodnemu političnemu okolju, kjer se spoštujejo interesi in suverenost držav članic.

Polona Frelih
Polona Frelih je izjemna slovenska novinarka z bogato mednarodno kariero, zlasti kot dopisnica iz Rusije. S svojim delom, ki obsega poročanje iz vojnih žarišč in intervjuje z vodilnimi političnimi osebnostmi, je dokazala neustrašnost in zavezanost novinarski odličnosti. Njene izkušnje vključujejo tudi pomembno vlogo pri razkritju in obravnavi globalnih vprašanj, kar potrjuje njeno sposobnost za pomemben prispevek na evropski ravni. Njeno delo je prepoznano in nagrajeno, kar dodatno potrjuje strokovnost in integriteto. Odlična strokovnjakinja za geopolitiko, ki bi v evropskem parlamentu pomenila globoko razumevanje mednarodnih razmer in konfliktov, kar bi izboljšalo odločanje in strategijo Slovenije na evropski ravni.

Sabina Senčar
Sabina Senčar, dr. med., je ugledna slovenska zdravnica in priznana ginekologinja, ki je pionirka pri uporabi laserskih tehnologij v medicini, kar ji je prineslo mednarodno prepoznavnost in ugled. Z delom, vključno s predavanji po svetu in objavami v strokovnih revijah, je močno prispevala k razvoju in napredku na področju zdravljenja. Njeno zavzemanje za aktivni življenjski slog in kritični pogledi na ravnanje vlade med epidemijo koronavirusa poudarjajo njeno predanost izboljšanju javnega zdravja in človekovih pravic. Njena zavezanost medicinski etiki in jasno stališče do aktualnih zdravstvenih vprašanj bi prispevala k izboljšanju zdravstvenih politik in varovanju človekovih pravic v Evropskem parlamentu.

Bojan Potočnik
Dr. Bojan Potočnik, s svojim dolgoletnim delom na področju nacionalne in mednarodne varnosti, predstavlja izjemno pridobitev za evropsko politiko. Njegova kariera, ki obsega dela od slovenskega častnika, direktorja policije, obrambnega, vojaškega in letalskega atašeja do svetovalca predsednika Slovenije za varnostna vprašanja, priča o globokem razumevanju varnostnih dinamik in izzivov. Potočnikova zavezanost varnosti in obrambi ter doktorska specializacija na področju vojaško-izobraževalnih sistemov v EU bi v Evropskem parlamentu prinesla strokovno in uravnoteženo perspektivo, še posebej v času, ko so varnostni izzivi vse bolj kompleksni in medsebojno povezani.

Neven Polajnar
Dr. Neven Polajnar, doktor političnih znanosti, se kot geopolitični strokovnjak in raziskovalec mednarodne politike izkazuje z izjemnim razumevanjem globalnih dinamik. Svojo izredno politično analitičnost posveča vprašanju demokracije in politične ekonomije ter raziskovanju različnih antagonizmov znotraj družbenih in političnih sistemov, zaradi česar prepoznava tudi najsubtilnejše politične trende. Njegova strast do borilnih veščin in vloga v športnih institucijah dodajata edinstveno perspektivo na njegovo politično delovanje, kar poudarja pomen telesne in mentalne discipline ter timskega dela v politiki. Polajnarjeve kompetence so izjemno pomembne za evropsko politiko, kjer bi njegovo znanje in izkušnje prispevale k oblikovanju bolj celostnih, učinkovitih in proaktivnih odzivov na mednarodne in druge družbene ter politične izzive.

Tanja Ribič
Tanja Ribič, ena najbolj priljubljenih slovenskih igralk, izstopa ne le v svoji umetniški domeni, ampak tudi kot izrazita borka za pravičnost in človekove pravice. Izkazala se je z neustrašnostjo, ko se je v kritičnih situacijah vedno postavila na stran ljudstva proti elitam. Njena sposobnost, da se izpostavi in zastopa pravičnost, tudi v tveganih situacijah za umetnike, je za evropsko politiko izjemnega pomena. Kot kulturnica in borka za pravičnost bi Ribičeva lahko prispevala k razvoju bolj vključujoče in pravične evropske družbe, kjer so kulturne vrednote in človekove pravice v ospredju. Njena zavezanost in pogum bi lahko okrepila prizadevanja za transparentno, odgovorno politiko, ki v prvi vrsti služi ljudstvu in ne elitam.

Katja Kokot
Katja Kokot, doktorica veterinarske medicine, podjetnica, ekološka kmetovalka in zagovornica samooskrbe ter okoljevarstva v praksi, upoštevajoč slovensko tradicionalno znanje, prepleteno z novimi spoznanji (perma kultura, ohranitveno kmetijstvo). Njene izkušnje in znanje so izjemno pomembne za evropsko politiko, zlasti v času, ko je poudarek na trajnostnem razvoju, ekološkem kmetovanju in lokalni samooskrbi ključnega pomena za prihodnost. Kokotova bi v evropski politiki lahko igrala pomembno vlogo pri oblikovanju politik, ki resnično odražajo potrebe in realnosti ekološkega kmetovanja ter okoljevarstva, hkrati pa zagotavljajo kritično perspektivo na trenutne trende zelene politike. Zavzema se namreč za pristop, po katerem se kmetijske politike nikdar ne bi smele oblikovati brez neposrednega vpliva kmeta. Pri opozarjanju na zakonodajne nesmisle zagotovo ne bo tiho, saj ima močna moralna in etična načela.

Stanko Pušenjak
Stanko Pušenjak, dr. med., izstopa kot ugleden zdravnik in porodničar z več kot dvajsetletnimi izkušnjami, ki svoje strokovno znanje deli preko predavanj, knjig in kot svetovalec na forumih. Z mednarodno priznanim certifikatom za ultrazvočne preiskave in bogatim raziskovalnim opusom je postal avtoriteta na svojem področju. Njegovo poznavanje domače in mednarodne politike, skupaj z visoko stopnjo skepticizma do vsiljivih politik in agend, obeta svež pogled na obravnavo in reševanje teh vprašanj na evropskem nivoju. Z zavezanostjo suverenosti Slovenije in kritičnim pristopom do škodljivih mednarodnih pogodb bi Pušenjak v Evropskem parlamentu igral ključno vlogo pri oblikovanju transparentne, odgovorne in ljudem prijazne politike.

Branko Gradišnik
Branko Gradišnik, znan slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec, je priznan tudi po svojih kritičnih nastopih proti vladavini centrov moči. Njegova sposobnost, da artikulira globoko premišljene poglede na družbo in politiko, bi v evropski politiki prinesla svežo perspektivo, predvsem pa jasno in glasno razkrila vzporedne mehanizme odločanja. Gradišnikove izkušnje, ki združujejo literarno ustvarjalnost in analitično ostrino, bi lahko znatno prispevale k bolj odprti in vključujoči evropski politiki, spodbujale kritično razpravo in zagovarjale transparentnost v odločanju.
PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE RESNI.CA
BREZČASNA SUVERENOST
V prvi vrsti govorimo o suverenosti Evrope. Zavzemamo se za močno Evropo, ki suvereno odloča o svoji prihodnosti. Primarnega pomena je tudi slovenska suverenost. Dejsto, da se zaradi Schengenskega sporazuma prosto prehaja državne meje, ne pomeni, da te ne obstajajo. Nasprotno, ravno te meje morajo predstavljati tudi zaščito državljanov ter ohraniti nacionalno samostojnost odločanja glede migracijske, zdravstvene in energetske politike, glede LGBT politike in podobnih agend.
ZDRAVJE V NAŠIH ROKAH
Nasprotujemo vsakršnemu vmešavanju tujih agend v našo zdravstveno politiko. Naš cilj je samostojno odločanje o zdravstvenem sistemu, ki bo zagotavljal visoko kakovostno oskrbo za vse.
ZAŠČITA PRAVIC IN SVOBODE
Branimo temeljne svoboščine. Ni kompromisov glede svobode govora, pravice do zbiranja in pravice do izražanja.
OBRAMBA TRADICIONALNIH VREDNOT
Evropa ne sme izgubiti svoje duše. S tem je ne sme niti Slovenija. Zavzemamo se za ohranitev tradicionalnih vrednot, družinskega življenja in nacionalne identitete.
NEVTRALNOST V TUJIH SPORIH
Zavzemamo se za mirno reševanje konfliktov. Izogibamo se nepotrebnem vmešavanju v tuje vojne in diplomatske spore.
GOSPODARSKI PATRIOTIZEM
Borili se bomo za naše nacionalno in lokalno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na mala podjetja, za zmanjševanje evropskih birokratskih ovir, ki so v interesu zgolj velikih korporacij. Prav tako bomo stremeli k finančni neodvisnosti.
SAMOOSKRBA IN NARAVNI VIRI
Spodbujali bomo lokalno pridelavo hrane za čim večjo samooskrbo. Ohraniti moramo suverenost nad lastnimi naravnimi viri.
OKOLJEVARSTO
Spodbujali bomo investicije v trajnostne tehnologije ter okoljsko ozaveščenost in se vsekakor borili proti zeleni agendi. Slednja z okoljevarstvom nima veze, pomeni zgolj totalitarizem, obdavčevanje in siljenje naših državljanov v ekonomsko neupravičene investicije.
ZA DIGITALNO SUVERENOST
Brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice. Zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. Močna podpora evropskim alternativam na področju blockchaina in umetne inteligence (AI) za hitro premostitev tehnološkega zaostanka EU in z njo Slovenije.
PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE RESNI.CA
BREZČASNA SUVERENOST
V prvi vrsti govorimo o suverenosti Evrope. Zavzemamo se za močno Evropo, ki suvereno odloča o svoji prihodnosti. Primarnega pomena je tudi slovenska suverenost. Dejsto, da se zaradi Schengenskega sporazuma prosto prehaja državne meje, ne pomeni, da te ne obstajajo. Nasprotno, ravno te meje morajo predstavljati tudi zaščito državljanov ter ohraniti nacionalno samostojnost odločanja glede migracijske, zdravstvene in energetske politike, glede LGBT politike in podobnih agend.
ZDRAVJE V NAŠIH ROKAH
Nasprotujemo vsakršnemu vmešavanju tujih agend v našo zdravstveno politiko. Naš cilj je samostojno odločanje o zdravstvenem sistemu, ki bo zagotavljal visoko kakovostno oskrbo za vse.
ZAŠČITA PRAVIC IN SVOBODE
Branimo temeljne svoboščine. Ni kompromisov glede svobode govora, pravice do zbiranja in pravice do izražanja.
OBRAMBA TRADICIONALNIH VREDNOT
Evropa ne sme izgubiti svoje duše. S tem je ne sme niti Slovenija. Zavzemamo se za ohranitev tradicionalnih vrednot, družinskega življenja in nacionalne identitete.
NEVTRALNOST V TUJIH SPORIH
Zavzemamo se za mirno reševanje konfliktov. Izogibamo se nepotrebnem vmešavanju v tuje vojne in diplomatske spore.
GOSPODARSKI PATRIOTIZEM
Borili se bomo za naše nacionalno in lokalno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na mala podjetja, za zmanjševanje evropskih birokratskih ovir, ki so v interesu zgolj velikih korporacij. Prav tako bomo stremeli k finančni neodvisnosti.
SAMOOSKRBA IN NARAVNI VIRI
Spodbujali bomo lokalno pridelavo hrane za čim večjo samooskrbo. Ohraniti moramo suverenost nad lastnimi naravnimi viri.
OKOLJEVARSTO
Spodbujali bomo investicije v trajnostne tehnologije ter okoljsko ozaveščenost in se vsekakor borili proti zeleni agendi. Slednja z okoljevarstvom nima veze, pomeni zgolj totalitarizem, obdavčevanje in siljenje naših državljanov v ekonomsko neupravičene investicije.
ZA DIGITALNO SUVERENOST
Brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice. Zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. Močna podpora evropskim alternativam na področju blockchaina in umetne inteligence (AI) za hitro premostitev tehnološkega zaostanka EU in z njo Slovenije.
PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE RESNI.CA
BREZČASNA SUVERENOST
V prvi vrsti govorimo o suverenosti Evrope. Zavzemamo se za močno Evropo, ki suvereno odloča o svoji prihodnosti. Primarnega pomena je tudi slovenska suverenost. Dejsto, da se zaradi Schengenskega sporazuma prosto prehaja državne meje, ne pomeni, da te ne obstajajo. Nasprotno, ravno te meje morajo predstavljati tudi zaščito državljanov ter ohraniti nacionalno samostojnost odločanja glede migracijske, zdravstvene in energetske politike, glede LGBT politike in podobnih agend.
ZDRAVJE V NAŠIH ROKAH
Nasprotujemo vsakršnemu vmešavanju tujih agend v našo zdravstveno politiko. Naš cilj je samostojno odločanje o zdravstvenem sistemu, ki bo zagotavljal visoko kakovostno oskrbo za vse.
ZAŠČITA PRAVIC IN SVOBODE
Branimo temeljne svoboščine. Ni kompromisov glede svobode govora, pravice do zbiranja in pravice do izražanja.
OBRAMBA TRADICIONALNIH VREDNOT
Evropa ne sme izgubiti svoje duše. S tem je ne sme niti Slovenija. Zavzemamo se za ohranitev tradicionalnih vrednot, družinskega življenja in nacionalne identitete.
NEVTRALNOST V TUJIH SPORIH
Zavzemamo se za mirno reševanje konfliktov. Izogibamo se nepotrebnem vmešavanju v tuje vojne in diplomatske spore.
GOSPODARSKI PATRIOTIZEM
Borili se bomo za naše nacionalno in lokalno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na mala podjetja, za zmanjševanje evropskih birokratskih ovir, ki so v interesu zgolj velikih korporacij. Prav tako bomo stremeli k finančni neodvisnosti.
SAMOOSKRBA IN NARAVNI VIRI
Spodbujali bomo lokalno pridelavo hrane za čim večjo samooskrbo. Ohraniti moramo suverenost nad lastnimi naravnimi viri.
OKOLJEVARSTO
Spodbujali bomo investicije v trajnostne tehnologije ter okoljsko ozaveščenost in se vsekakor borili proti zeleni agendi. Slednja z okoljevarstvom nima veze, pomeni zgolj totalitarizem, obdavčevanje in siljenje naših državljanov v ekonomsko neupravičene investicije.
ZA DIGITALNO SUVERENOST
Brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice. Zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. Močna podpora evropskim alternativam na področju blockchaina in umetne inteligence (AI) za hitro premostitev tehnološkega zaostanka EU in z njo Slovenije.
ZAKAJ VOLITI?
Pogosto pozabimo, kako volitve vplivajo na naš vsakdanjik in naše življenje. Evropski parlament sprejema zakone, ki zadevajo tako državo kot skupnosti in podjetja, na globalni in lokalni ravni, na področju okolja, migracij, pravic potrošnikov, gospodarstva, pravne države itd. Zato gremo letos na volitve. Da odločimo, kateri poslanci nas bodo zastopali pri pripravi novih zakonov in tako vplivali na naš vsakdanjik.
Če ne glasujemo, ne moremo oblikovati prihodnosti.
KDAJ BODO VOLITVE?
V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024.
Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024.
ZAKAJ VOLITI?
Pogosto pozabimo, kako volitve vplivajo na naš vsakdanjik in naše življenje. Evropski parlament sprejema zakone, ki zadevajo tako državo kot skupnosti in podjetja, na globalni in lokalni ravni, na področju okolja, migracij, pravic potrošnikov, gospodarstva, pravne države itd. Zato gremo letos na volitve. Da odločimo, kateri poslanci nas bodo zastopali pri pripravi novih zakonov in tako vplivali na naš vsakdanjik.
Če ne glasujemo, ne moremo oblikovati prihodnosti.
KDAJ BODO VOLITVE?
V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024.
Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024.
ZAKAJ VOLITI?
Pogosto pozabimo, kako volitve vplivajo na naš vsakdanjik in naše življenje. Evropski parlament sprejema zakone, ki zadevajo tako državo kot skupnosti in podjetja, na globalni in lokalni ravni, na področju okolja, migracij, pravic potrošnikov, gospodarstva, pravne države itd. Zato gremo letos na volitve. Da odločimo, kateri poslanci nas bodo zastopali pri pripravi novih zakonov in tako vplivali na naš vsakdanjik.
Če ne glasujemo, ne moremo oblikovati prihodnosti.
KDAJ BODO VOLITVE?
V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024.
Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024.
KAKO VOLITI?
Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov.
Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas). Kandidati, ki zberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev.
V Sloveniji glasovanje na evropskih volitvah po spletu ni mogoče, je pa omogočeno glasovanje po pošti za volivke in volivce, ki so v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, priporu ali v zavodu za prestajanje kazni. Obvestilo o glasovanju po pošti je potrebno poslati na okrajno volilno komisijo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja. Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti se lahko dobi v zavodu, kjer je volivec, ali na spletni strani e-Uprava. Volilna komisija bo upoštevala le tiste glasove, prejete po pošti, ki bodo oddani v Sloveniji in ki jih bo prejela najpozneje do 12. ure po lokalnem času dan po volitvah.
Po pošti lahko enkrat ali vedno glasujejo tudi invalidi.
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.
Več informacij najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KDO LAHKO VOLI?
V Sloveniji lahko sodelujete na evropskih volitvah, če ste:
- državljan/ka Slovenije, ki je na dan volitev star/a 18 let ali več in mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica in če ni podal/a zahteve za glasovanje v drugi državi članici;
- državljan/ka druge države članice EU pod pogojem, da je podal izrecno zahtevo za glasovanje v Republiki Sloveniji, če mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica, in če je vpisan/a v evidenco volilne pravice ter je na dan glasovanja dopolni/la osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Državljani drugih držav EU, ki glasujejo v Sloveniji
Za glasovanje se morate registrirati. Zahtevo lahko naslovite na Ministrstvo za notranje zadeve, osebno ali po pošti: Kontakt: Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, Litostrojska 54, SI-1501 Ljubljana, Slovenija, T: 01 428 49 61, E: gp.mnz@gov.si. Vse informacije so na voljo na spletni strani Ministrstvo za notranje zadeve.
Slovenski volivci, ki glasujejo iz tujine
Volivci s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v evidenci prebivalstva z volilno pravico v Sloveniji in so na dan volitev začasno v tujini (zdomci), lahko glasujejo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije ali po pošti iz tujine, vendar morajo o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo.
Volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vodeni v posebni volilni evidenci (izseljenci), lahko izbirajo med glasovanjem na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, po pošti iz tujine ali v Sloveniji na posebnem volišču OMNIA. Več informacij o glasovanju iz tujine najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KAKO GLASOVATI PREDČASNO?
Volišča za predčasno glasovanje se objavijo na spletni strani Državne volilne komisije.
Predčasne volitve potekajo v torek, sredo in četrtek pred volilno nedeljo.
KAKO GLASOVATI V DRUGEM KRAJU?
Volivke in volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju svojega stalnega bivališča, lahko glasujejo tudi v drugem kraju.
Prošnjo za glasovanje izven kraja stalnega bivališča morajo nasloviti na okrajno volilno komisijo najpozneje tri dni pred volitvami. V vsakem okraju je vzpostavljeno t. i. volišča OMNIA, kjer lahko svoj glas oddajo volivke in volivci iz drugih okrajev.
KAKO VOLITI?
Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov.
Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas). Kandidati, ki zberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev.
V Sloveniji glasovanje na evropskih volitvah po spletu ni mogoče, je pa omogočeno glasovanje po pošti za volivke in volivce, ki so v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, priporu ali v zavodu za prestajanje kazni. Obvestilo o glasovanju po pošti je potrebno poslati na okrajno volilno komisijo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja. Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti se lahko dobi v zavodu, kjer je volivec, ali na spletni strani e-Uprava. Volilna komisija bo upoštevala le tiste glasove, prejete po pošti, ki bodo oddani v Sloveniji in ki jih bo prejela najpozneje do 12. ure po lokalnem času dan po volitvah.
Po pošti lahko enkrat ali vedno glasujejo tudi invalidi.
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.
Več informacij najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KDO LAHKO VOLI?
V Sloveniji lahko sodelujete na evropskih volitvah, če ste:
- državljan/ka Slovenije, ki je na dan volitev star/a 18 let ali več in mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica in če ni podal/a zahteve za glasovanje v drugi državi članici;
- državljan/ka druge države članice EU pod pogojem, da je podal izrecno zahtevo za glasovanje v Republiki Sloveniji, če mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica, in če je vpisan/a v evidenco volilne pravice ter je na dan glasovanja dopolni/la osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Državljani drugih držav EU, ki glasujejo v Sloveniji
Za glasovanje se morate registrirati. Zahtevo lahko naslovite na Ministrstvo za notranje zadeve, osebno ali po pošti: Kontakt: Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, Litostrojska 54, SI-1501 Ljubljana, Slovenija, T: 01 428 49 61, E: gp.mnz@gov.si. Vse informacije so na voljo na spletni strani Ministrstvo za notranje zadeve.
Slovenski volivci, ki glasujejo iz tujine
Volivci s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v evidenci prebivalstva z volilno pravico v Sloveniji in so na dan volitev začasno v tujini (zdomci), lahko glasujejo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije ali po pošti iz tujine, vendar morajo o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo.
Volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vodeni v posebni volilni evidenci (izseljenci), lahko izbirajo med glasovanjem na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, po pošti iz tujine ali v Sloveniji na posebnem volišču OMNIA. Več informacij o glasovanju iz tujine najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KAKO VOLITI?
Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov.
Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas). Kandidati, ki zberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev.
V Sloveniji glasovanje na evropskih volitvah po spletu ni mogoče, je pa omogočeno glasovanje po pošti za volivke in volivce, ki so v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, priporu ali v zavodu za prestajanje kazni. Obvestilo o glasovanju po pošti je potrebno poslati na okrajno volilno komisijo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja. Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti se lahko dobi v zavodu, kjer je volivec, ali na spletni strani e-Uprava. Volilna komisija bo upoštevala le tiste glasove, prejete po pošti, ki bodo oddani v Sloveniji in ki jih bo prejela najpozneje do 12. ure po lokalnem času dan po volitvah.
Po pošti lahko enkrat ali vedno glasujejo tudi invalidi.
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.
Več informacij najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KDO LAHKO VOLI?
V Sloveniji lahko sodelujete na evropskih volitvah, če ste:
- državljan/ka Slovenije, ki je na dan volitev star/a 18 let ali več in mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica in če ni podal/a zahteve za glasovanje v drugi državi članici;
- državljan/ka druge države članice EU pod pogojem, da je podal izrecno zahtevo za glasovanje v Republiki Sloveniji, če mu/ji ni bila odvzeta volilna pravica, in če je vpisan/a v evidenco volilne pravice ter je na dan glasovanja dopolni/la osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Državljani drugih držav EU, ki glasujejo v Sloveniji
Za glasovanje se morate registrirati. Zahtevo lahko naslovite na Ministrstvo za notranje zadeve, osebno ali po pošti: Kontakt: Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, Litostrojska 54, SI-1501 Ljubljana, Slovenija, T: 01 428 49 61, E: gp.mnz@gov.si. Vse informacije so na voljo na spletni strani Ministrstvo za notranje zadeve.
Slovenski volivci, ki glasujejo iz tujine
Volivci s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v evidenci prebivalstva z volilno pravico v Sloveniji in so na dan volitev začasno v tujini (zdomci), lahko glasujejo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije ali po pošti iz tujine, vendar morajo o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo.
Volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vodeni v posebni volilni evidenci (izseljenci), lahko izbirajo med glasovanjem na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, po pošti iz tujine ali v Sloveniji na posebnem volišču OMNIA. Več informacij o glasovanju iz tujine najdete na spletni strani Državne volilne komisije.
KAKO GLASOVATI PREDČASNO?
Volišča za predčasno glasovanje se objavijo na spletni strani Državne volilne komisije.
Predčasne volitve potekajo v torek, sredo in četrtek pred volilno nedeljo.
KAKO GLASOVATI V DRUGEM KRAJU?
Volivke in volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju svojega stalnega bivališča, lahko glasujejo tudi v drugem kraju.
Prošnjo za glasovanje izven kraja stalnega bivališča morajo nasloviti na okrajno volilno komisijo najpozneje tri dni pred volitvami. V vsakem okraju je vzpostavljeno t. i. volišča OMNIA, kjer lahko svoj glas oddajo volivke in volivci iz drugih okrajev.
KAKO GLASOVATI PREDČASNO?
Volišča za predčasno glasovanje se objavijo na spletni strani Državne volilne komisije.
Predčasne volitve potekajo v torek, sredo in četrtek pred volilno nedeljo.
KAKO GLASOVATI V DRUGEM KRAJU?
Volivke in volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju svojega stalnega bivališča, lahko glasujejo tudi v drugem kraju.
Prošnjo za glasovanje izven kraja stalnega bivališča morajo nasloviti na okrajno volilno komisijo najpozneje tri dni pred volitvami. V vsakem okraju je vzpostavljeno t. i. volišča OMNIA, kjer lahko svoj glas oddajo volivke in volivci iz drugih okrajev.
Želiš opomnik?
V kolikor želiš, da te opomnimo na pričetek volitev,
klikni na spodnji gumb in se prijavi.
Želiš opomnik?
V kolikor želiš, da te opomnimo na pričetek volitev,
klikni na spodnji gumb in se prijavi.
Želiš opomnik?
V kolikor želiš, da te opomnimo na pričetek volitev,
klikni na spodnji gumb in se prijavi.